Dogaja se!

Resno sem začel pisati poleti 2011. Glava je bila polna zgodb, ki so morale iti ven, in dopust na morju se je zdel idealen čas in kraj, da sprejmem odločitev: pred 40. rojstnim dnevom bom izdal knjigo!

Pet zgodb je nastalo do novega leta, štiri so se še kuhale v glavi.

Januarja 2012 sem se spotaknil ob “božično” zgodbo Paula D. Brazilla, ki mi je bila tako všeč, da sem jo delil s prijatelji na družabnih omrežjih. Paul je to opazil in se mi zahvalil. Prvi pisec, s katerim sem se povezal na Twitterju in Facebooku. Njegovo delo me je toliko navdušilo, da sem brskal po njem in nekako sem spoznal, da spadava v iste žanrske okvire. Naenkrat sem našel svoje mesto.

Paulu sem predlagal, da z njim naredim dvojezični intervju, in ideja se mu je zdela okej. Oba sva ga delila po netu in prispelo je nekaj vzpodbudnih komentarjev. Kmalu sem dobil mejla dveh piscev (Joe Grant in Richard Godwin), ki sta mi poslala odlični zgodbi, tudi njima pa sem predlagal intervju … Po tistem sem vzpostavil stike z mnogimi pisci.

Poleti 2012 mi je teden dni pred 40. rojstnim dnevom uspelo izdati knjigo – elektronsko pri založbi Genija. Bil sem vzhičen, a sem si kmalu zastavil nov cilj: Ne poskušajte tega doma bom prevedel v angleški jezik in skušal doseči angleške in ameriške bralce (in seveda vse ostale, ki berejo v angleščini). Nisem Nabokov ali Rawi Haage, vendar se mi je zdela ideja, da kot oba izvrstna pisca angleščino (ki ne bi mogla biti dlje od njunih maternih jezikov) uporabim kot most do širšega (globalnega) bralstva, briljantna.

Letos poleti sem uspel prevesti (oziroma na novo napisati v angleščini) tri zgodbe: Kravata je pripravljena na dvojezično izdajo v elektronski obliki pri mojem Artizanu, Na dveh stolih ne boš sedo! na LitReactorju čaka, da jo dobronamerno raztrgajo člani, Točno opolnoči pa je pravkar izšla v tretji številki mednarodnega žurnala literature kriminalne zvrsti Noir Nation iz Brooklyna in to skupaj z nekaterimi pomembnimi sodobnimi pisci. Predstavljam se bralcem, ki berejo v angleščini!

Zahvala gre seveda tudi Paulu D. Brazillu, Josephu Grantu, Wayneu C. Longu, Joeju Cliffordu, Kevinu Lynnu Helmicku in Eddieju Vegi, ki so nekatere (ali vse od njih) prebrali in mi podali svoja mnenja ali kar v besedilu vključili uredniške popravke. Nekatere sem upošteval, nekaterih ne, sem pa z njihovo pomočjo spet nekoliko zrasel kot ustvarjalec, pridobil na samozavesti in sem zdaj še bolj motiviran za pisanje.

V pripravi pa je še nekaj čudovitih projektov z Richardom Godwinom, Paulom D. Brazillom, Josephom Grantom in Janjo Rakuš – a o tem več v bližnji prihodnosti.

Noir Nation 3

Leave a Reply