Omadeževani bogovi

Joseph Grant

Bil je dober način, da se sprosti, samo on, njegova beležka in kozarec viskija. Njegovo osebno pravilo je bilo, da ne bo nikdar pisal, medtem ko pije, kakor tudi, da ne bo nikdar bral, ko je uničen. Niti ne bo upal, da bi našel muzo na dnu steklenice. Ko enkrat odpreš steklenico, je vedel, da izgine.

Kakor koli, obredni požirek ali dva nikdar ne škodita in pravzaprav spustita besede z zavozlane bodeče žice, kakršna je bil njegov razum od devetih do petih. Usedel se je stran od telesnosti šanka, skoraj kot bi se želel distancirati od resnega pitja, deliričnega razmišljanja in resnega sranja, ves čas čakajoč nekoga, ki ni muza; da bi prišla točno skozi tista vrata in ga nekaj časa osrečevala.

Prišla bi ob svojem dobrem času in bila tista, ki bi mu iztrgala srce, še vedno utripajoče in lomljivo, in ga pokazala vsemu svetu, spominjala bi na nekakšno blazno majevsko duhovnico 21. stoletja, trdno odločena, da mu vzame njegove sposobnosti, neusmiljena v svojem uničenju. Bila je grozno misel, da te lahko oseba, ki bi te mogla najbolj ljubiti, enako, če ne še huje, uniči. To je izkusil kot mlad ameriški moški, kot tudi večina njegove generacije, moški in ženske in vse predhodne generacije, ad infinitum.

Vsi so izkusili izgubo v srcu, zahrbtno roko in um drugega, in nihče ni bil brez izvirnosti ali celo izvirnega greha, če smo že pri tem. Ali psihoanalitične krivde ali patološke bolečine. Vsi so bili tako ali drugače omadeževani. Zbegana izguba je vedno sledila zadovoljstvu ljubezni, saj nobena ni bila nikdar tako resnična, da bi preživela večnost. Prav tako je Smrt lovila pijačo Življenja. Tisti, ki so najbolj ljubili, so najbolje lagali, si je mislil. Vsi so bili omadeževano blago po zaslugi omadeževanih bogov.

V tem lažnem občutku strasti, ki je bil resničen kot žarnica, utripajoča nad šankom, je sestavljal kratke zgodbe, ki so, kadar si jih bral od začetka do konca, podajale poslovilno pismo samomorilca, ki ga je vse življenje pisal.

* * *

Joseph Grant je nadarjen ameriški pisec kratkih zgodb, krepko čez dvesto jih je objavil po spletu in v literarnih revijah. Intervju z njim je bil objavljen tudi na Radikalnews.

Leave a Reply