Pogovor s Craigom Caudillom

Craig Cauill je naš najnovejši literarni gost – pisec (njegove zgodbe The Cowboy Of Bukavac, Hous Of Teeth, I Found Godot in novelo Sleep Walker lahko najdete na Amazonu) in glasbenik (obiščite craigcaudill.net). Veseli smo, da mu imamo priložnost postaviti par vprašanj …

Craig Caudill

Craig Caudill


Pozdravljen, Craig – povej nam, prosim, kdo je Craig Caudill.

Uau, kdo sem? Na to že leta skušam najti odgovor. Vem, da sem bolj zakompliciran, kot bi rad bil, pa ne dovolj enostaven, da me pogruntaš, če se dovolj potrudiš. Ne da bi se imel za specialista. Ker se izogibam perfekcionizmu. Uživam v napakah, ker se od njih učim. Dovolj trdno sem na tleh, da se lahko prilagajam resničnim in srhljivim okoliščinam. Trudim se, da mi glava ne oteče, kot bi dosegel nekaj, česar nisem. Če verjameš ali ne, sem pripravljen na najslabše možne novice.

Pišeš prozo, ustvarjaš glasbo in snemaš video za svoje glasbene komade – kje se čutiš najbolj izpolnjenega?
Najrajši imam glasbo. Spet se počutim kot otrok. Kot, da me svet bolj čudi. Deluje na svojem lastnem jeziku in nanjo se vsakdo odzove. Dejansko sem spoznal nekoga, ki ni maral glasbe, in bil sem prepričan, da je brez duše. Izhajam iz glasbene družine, v kateri vsi zlahka igramo več inštrumentov, a ne profesionalno. Sam ne maram not in lestvic, čeprav sem se tri mesece učil kitaro. A glasbo delam s svojimi občutki. In seveda z veliko sekvencerji.

Si kdaj pisal (ali razmišljal o pisanju) za film ali TV?
Sem. (LOL) Napisal sem scenarij za film za odrasle. Potem se je to razvilo v več polnočnih filmov. Bolj kot poklon Russu Meyerju in Johnu Watersu. Potem sem napisal pet grozljivk. Kupcev ni bilo, sem pa dobil pozitivne ocene britanskega pisca neodvisnega filma. Seveda sem pozabil njegovo ime, a je bil zelo prijazen.

Kakšno metodo pisanja uporabljaš in kako bi opisal svoj slog?
Počakam, da zgodba pride k meni. In z mano ostane. Počasi jo izoblikujem, potem si s slušalkami vrtim glasbo, ki me potegne vase. Več ur nemotne poslušam in pišem, če se le da. Ko urejam, poslušam dub step, hardcore metal ali klasični tehno. Ker urejanje mojega dela je grozno.

Kje iščeš navdih? Delo drugih ustvarjalcev, resnično življenje …?
Ja, pri vsem, kar si naštel. Ko sem pisal svoj drugi scenarij, Electric Dog Remover, sem od pozne pomladi do zgodnje jeseni vsak dan gledal Blade Runnerja, včasih tudi dvakrat.
Iz resničnega življenja pa, četudi se ti zdi pusto in dolgočasno, če le dovolj dobro razmisliš, se lahko spomniš trenutkov, ki jih le težko verjameš. Na primer, po hribu se je pripeljal avto v pisarno v mojem stanovanju in sparkiral in povečal okno tam, kjer je bila moja miza. In človeku je bilo ime James Brown.
Ali ko so me uradniki za priseljence pridržali zaradi možnosti terorističnih aktivnosti.

Povej kaj o Telegrafu (literarni reviji, ki si jo uredil) – je to enkraten projekt ali lahko od Franka Fathoma pričakujemo še kaj?
Na Franka Fathoma nisem pomislil že dolgo časa. Hotel sem ustvariti blog iz perspektive Aquamana. Dosegel je 40.000 zadetkov in WordPress mi ga je izklopil. Zaradi DC comics.
Telegraf pa je bila enkratna literarna revija. Saj bi jo rad še kdaj naredil, a imam toliko projektov, ki me bolj pritiskajo.

Kaj pa družabni mediji? Kako pomembni so za promocijo tvojega pisanja in glasbenih projektov?
Družabni mediji so kot PR za ustvarjalne projekte odlična ideja. V nekaj primerih sem čez čas s tem pokril stroške. Tako da je za samopromocijo super. Vseeno pa sem prepričan, da ne more preseči agenta ali povezave s podjetjem za odnose z javnostmi.

Na katerih projektih trenutno delaš?
Zaključujem roman. In delam glasbo. In kmalu bom delal na seriji novel, prva je ravno zunaj.

Kaj te sili k pisanju?
To je potreba, skoraj kot pekoča bolečina. To ni zaradi ega, ampak iz obupa.

Kdo so tvoji književni junaki?
Philip K Dick, Hunter S. Thompson, Charles Bukowski, Jack Keroauc, Fernando Pessoa, William S Burroughs, ee cummings, Edgar Allen Poe, Kurt Vonnegut, Arthur C Clarke, Cormac McCarthy, Simon R Green, Stephen King, Robert R McCammon.

Kaj bi svetoval mlademu piscu, ki šele začenja?
Če si resen, nikoli ne odnehaj. Ne počni tega, ker te na koncu mavrice čaka vrč zlatnikov. Ker je zgodbo, mavrico in zlato povzročila zgolj ena stvar, zaradi katere se je vse zgodilo. In to je zgodba.

Hvala, Craig!

Leave a Reply