Pogovor s Prestonom Langom

Z nami je Preston Lang, svobodni pisec iz New Yorka – piše drame, članke in kratke zgodbe, med drugim je selil pohištvo, učil matematiko in igral klavir. Pred kratkim je pri založbi 280 Steps objavil svoj prvi roman, The Carrier – preberite odlomek na spletni strani 280 Steps, založbe krimi knjig z lepo oblikovanimi ovitki, ki spominjajo na briljantne grafične filmske špice Saula Bassa. Prestona najdete na prestonlangbooks.com, lahko pa mu sledite na Twitterju (@LangReads) – seveda pa budno pazite nanj in njegovo delo!

The Carrier

The Carrier


Zdravo, Preston, se lahko, prosim, predstaviš našim bralcem?

Ko sem imel devet let, smo v šoli imeli karneval in imeli so stojnico, na kateri si moral uganiti število žele bombonov v vrču. Zmagovalec je dobil vrč in vse bombone. To sem vzel zelo zares in naredil sem nekaj, kar se mi je zdela precej napredna geometrična analiza. Rekel sem, da jih je 984, bilo pa jih je 977. Nikomur ni uspelo priti na manj kot petdeset do pravilnega odgovora, a sem izgubil, ker je bila moja številka višja od 977. Nihče ni rekel, da ne smeš reči več, a so mi povedali, da “se to razume in je splošno sprejeto”.
V tolažbo so mi ponudili pet bombonov izbiri. Izbral sem pet atomsko rdečih in jih počil v usta, a so me odvlekli proč, prej kot bi jih izpljunil v vrč.

Pisal si za gledališče – kaj pa za film in TV?
Nekaj sem delal na scenarijih, a zaenkrat še nič za TV. Rad imam TV, čeprav ga težko prižgem. Treba je parkrat poskusiti – mogoče pa potrebujemo nove baterije za daljinca.

Pisal si kratke zgodbe, zdaj pa roman – kaj od tega te pri pisanju bolj zadovoljuje?
Mislim, da mi je roman najljubši. Imaš svobodo, da počneš kar koli, in ogromno prostora, da razviješ like in situacije. Nekoč so mi povedali, da mora biti kratka zgodba “avtentični dragulj zloščenega sija”. To je zame malo prevelik pritisk.

Kaj nam lahko poveš o Carrierju (ne zgodbe, hočeva, da bralci kupijo knjigo) – okoliščine dela na njej, kaj te je pripravilo, da si ga napisal, kje si dobil idejo in kako si začel, našel založnika itd …?
Odločil sem se, da moram začeti pisati romane, ker je to nekaj, kar lahko počneš doma, ne da bi se moral zanašati na druge. Zgodba Carrierja je izšla iz frustracije, ko sem mislil, da bo nekaj enostavno, potem pa sem ugotovil, da ni. Willow želi le ugrabiti prenašalca drog. Vse napravi prav: sledi mu, ga dobi samega, a zdi se, da s sabo ne nosi nič. Take vrste kozmične krivice se mi je zdela dobra za začetek.

Pišeš neposredno iz glave ali je v proces vključeno kako resno raziskovanje ali načrtovanje?
Nekaj mojega pisanja izhaja iz izkušnje – rekel bi, da veliko pride iz glave na papir. Veliko pa pride iz raziskovanja: veliko berem, veliko poslušam, in ugotovil sem, da je Googlov iskalnik zelo uporaben in sem ga priporočil veliko prijateljem.

Imel si veliko zanimivih poklicev, ki piscu nudijo odličen pogled na življenje in izkušnje, iz katerih lahko črpaš – kakšen je danes tvoj delovnik?
Še vedno za denar delam nepričakovane stvari, tako da je moj delovnik precej spremenljiv. Prejšnji teden sem skušal prodati star dežni plašč. V Sohu sem se srečal s človekom, ki je pregledal plašč, potem pa je užaljeno odšel. Kasneje sem zvečer diplomanta Bršljanove lige učil odštevati ulomke. Tako, da – nimam povprečnega delovnika.

Imaš v procesu pisanja kako posebno rutino ali obred, ki bi ju rad delil z nami?
Včasih moram pisati na podzemni ali v čakalnici, zato neke ustaljene rutine ne morem imeti. Veliko pa mrmram, kar je precej uporabno.

So družbeni mediji za tvoje delo, promocijo in mreženje z bralci in kolegi pisci pomembni?
Še vedno se navajam na to. Težko si izmišljujem zanimive stvari, da bi jih s splošno javnostjo delil v omejen obsegu znakov.
Zjutraj sem si strgal vezalke. Je to zanimivo? Bi želeli slišati o tem? Imel sem idejo za detektivsko serijo z naslovom Magnum PEI: zasebni detektiv na Prince Edward Islandu. Vem, da ni dobra ideja, a naj o njej tvitam? Težko rečem.

Tiskana ali eKnjiga? Je to sploh važno?
Par tisoč let nazaj si si moral zapomniti celo zgodbo in jo recitirati na zahtevo. Mislim, da ne bi šel rad nazaj na to. Dandanes (2014) so tako papirne kot digitalne knjige še vedno vredne. Veliko ljudi me je vprašalo, ali lahko dobijo fizično kopijo Carrierja. Nekaterim je ljubše, a definitvno je videti, da so eKnjige prihodnost; meni je to čisto fajn.

Na čem trenutno delaš?
Na več različnih stvareh. Na veliko lažeh in prevarah in čisto malo nasilja. Imam idejo za serijo o nemoralni kanadski preiskovalki v Združenih državah. Je nekdanja zvezdniška igralka ringetteja, ki nima težav v sodelovanju s kriminalci.

Kdo so tvoji literarni heroji?
James Cain, Virginia Woolf, Elmore Leonard, Mindy Hung, Lee Sheridan Cox in mnogi drugi.

Kaj je (po tvojem) poslanstvo pisca?
Poskušam samo pisati zabavne zgodbe. Trenutno ne morem upati na kaj drugega. Če bom ugotovil, kako reševati življenja skozi krimi zgodbe, se bom tga pri priči lotil.

What advice would you give to a young (or not so young) writer, who’s just starting to write?
Never go anywhere without a book in your pocket.

Kakšen nasvet bi dal mlademu (ali ne tako mlademu) piscu, ki šele začenja s pisanjem?
Nikoli ne hodi nikamor brez knjige v žepu.

Hvala, Preston!
Hvala tebi za gostovanje.

Leave a Reply