Pogovor z Bogdanom Hribom

Kar nekaj časa je, odkar sem tukaj objavil kak intervju, ampak zdaj imam priložnost za pogovor z novim zanimivim piscem, Bogdanom Hribom, avtorjem serije romanov o Stelianu Munteanuju (Kill the General je na voljo v angleškem prevodu, The Greek Connection pa je izšel v Kanadi), bil je podpredsednik Romunskega kluba piscev kriminalk, zdaj pa je direktor/organizator Mystery & Thriller Festivala v Râșnovu, Najdete ga na Bogdanhrib.ro.

Bogdan Hrib

Pozdravljen, Bogdan. Kaj bi nam Bogdan Hrib povedal o Bogdanu Hribu?
Težko bi našel pravega Bogdana Hriba. Mislim, nenehno teče med življenjem založnika in prisca, potem pa še profesorja fotožurnalizma. In nimam ravno veliko časa za družino … Zaradi tega nisem preveč srečen. Težko je vzdrževati ljubezensko&sovražno razmerje z … mano.

Noir in kriminalka postajata več kot le žanr. Kakšen vpliv imata zgodovina tvoje države in politično stanje na tvoje pisanje in na odločitev, da postaneš pisatelj?
To sta dve različni zgodbi. Da postanem pisatelj kriminalk, sem se odločil, ko je Bogdan Hrib založnik potreboval več romunskih piscev za serijo kriminalk in trilerjev pri Tritonicu. Takrat sem imel samo enega ali dva avtorja in ko sem med počitnicami v Grčiji srkal orjaški kavni frape, sem si rekel – zakaj pa ne? Tako sem pred desetimi leti izdal Grško zvezo (Filiera grecească po romunsko, v angleščini pa je izšla pri kanadski Mosaic Press novembra 2015).
Zgodovina moje države pa predstavlja velik del zgodbe Ubijte generala, mešan zaplet z dvema linijama, osemdeseta, ko je glavni lik Stelian Moneanu služil vojsko, in sedanjost. Barry Forshaw je v knjigi Euro Noir zapisal, da je humor naše orožje. To drži. Ponosen sem na njegove besede.

Povej nam kaj več o romunski noir in kriminalni sceni. Kdo so trenutno najpomembnejši avtorji in založniki?
Najpomembnejši založniki so … zgrajeni okoli nekaterih najpomembnejših piscev kriminalk v Romuniji: Crime Scene Press, katere lastnik je mojster romunske kriminalne proze George Arion (Napad v knjižnici) s pisci, kot sta Stelian Turlea in Caius Dobrescu. In moj Tritonic z novim valom: Lucia Verona, Anamaria Ionescu, Teodora Matei, Tony Mott in Dănuț Ungureanu, Bogdan Teodorescu, Petru Berteanu, Lucian-Dragoș Bogdan, Daniel Timariu in jaz. Obširen pregled našega kriminalnega leposlovja je predstavljen v antologiji Noir de București – 18 avtorjev z 18 novimi zgodbami.
So pa tu še druga pomembna imena, kot sta Monica Ramirez, Adrian Onciu. Najslavnejši romunski pisec kriminal je seveda Eugen Ovidiu Chirovici s svojo Knjigo ogledal..

Kaj pa bralna kultura v Romuniji? Misliš, da danes ljudje berejo (in razmišljajo) več kot v preteklosti?
V Ceausescujevi dobi smo imeli resnično bralno kulturo. Televizija je bila takrat slab štos – dve uri programa o Partiji in Ceausescujevi družini – in glavna oblika preživetja je bilo branje knjig. Danes vsi veliko berejo – mislim, črke in besede – ampak na Facebooku, blogih, Instagramu, Twitterju, Snapchatu itd … Za velik roman ali antologijo kriminalk in znanstvene fantastike moraš biti profesionalen bralec. Za vsakega bralca – mislim, mladega bralca – se moramo boriti, prek knjižnih sejmov, srednjih šol, dajanja knjig na trg …
Razmišljanje … To je verjetno ista zgodba. Mogoče pa človeštvo ne potrebuje več mislecev. To je kot … 1984. Mogoče …
Imamo pa nova orožja: čisto nov val zelo mladih avtorjev … Napoleon je pred davnimi časi rekel: Bitke ne zapustiš, dokler je ni konec. Tako da se za bralce še vedno borimo.

Za svoje knjige veliko raziskuješ ali kar sedeš in pišeš iz glave?
Ja, mislim, da je za dobro scenografijo in tudi za glavno ogrodje zgodbe dobra raziskava ključna. Veliko potujem, obožujem potovanja … Običajno pišem samo o krajih, ki sem jih obiskal. Ko sem moral pisati o današnji Somaliji, je bilo nekolikanj težko, a sem našel nekaj odličnih tiskovnih agencij tamkajšnjih ljudi, ki so mi priskrbeli vse informacije. Rad pišem o malih kafičih v nekaterih izjemnih mestih, o zelenih vrtovih, starih zgradbah, majhnih vasicah, besnih morjih in skrivnostnih obalah …

Si pa tudi fotograf – kako fotografija koristi tvojemu pisanju in obratno?
Fotograf je lovec. Zmeraj moraš biti pripravljen, da pritisneš na sprožilec. Lovim torej kraje – mesta, loale ali restavracije – in obraze, ljudi … Neke vrste ulična fotografija. Ponavadi pišem o krajih, kjer sem bil, in iz katerih imam seveda veliko fotografij. Nekega dne – to so moje skrivne sanje – bom morda po eni od svojih knjig naredil film … Mislim, triler … Kdo ve? V Ubijte generala je bil Stelian Munteanu med vojaško službo ostrostrelec, kar je isto kot fotoreporter.
Druge skrivne sanje so čudna knjiga, mislim, triler z mojimi fotografijami in besedilom … Neke vrste fotografski roman. Nekoč.

Si kdaj pisal (ali razmišljal, da bi pisal) za film ali televizijo?
Ne še. Sem pa ravno sredi pogajanj, da bi za polovični čas pisal scenarij. V svojem portfoliu pa že imam gledališko igro … Kriminalno, seveda.

Meniš, da je pomembno družbenim medijem posvetiti veliko časa in energije? Ali ti pomagajo pri promociji tvojega dela in mreženju z bralci in drugimi pisci?
Absolutno. Nova paradigma današnjih medijev je, da si prisoten ves čas in povsod. Za nekaj mesecev sem zaprl svoj Facebook račun in opazil upad prodaje. Nisem preveč zadovoljen s temi agresivnimi družbenimi mediji, a so več kot potrebni. Vsaj za zdaj. Bralci morajo ves čas biti del tvojega življenja … A svoje zasebno življenje čuvam za tesne prijatelje in družino.

Povej nam kaj o Mystery & Thriller Festivalu v Râșnovu.
To je butični festival za romunske in enega ali dva tuja avtorja. Do zdaj se je zgodil šestkrat. Leta 2016 smo ga prestavili v Târgu-Mureș, kjer je več logistike. Gre vglavnem za knjige in srečevanje z bralci, ena ali dve konferenci, preiskave s strani policije ali profesorjev, podpisovanje knjig, nove knjižne izdaje … Nisem preveč zadovoljen s festivalom, ker se naši bralci še niso navadili srečevati z avtorji ali jih prositi za podpis … Tu nas čaka še nekaj več dela. Letos so dogodki razdeljeni julija v Râșnovu, pozno avgusta pa v Târgu-Mureș. Večini občinstva to ustreza.

Na čem trenutno delaš?
Trenutno na žalost nimam veliko časa zase. Pišem pa neleposlovno knjigo o založniški industriji v Romuniji – zgodovina in trendi in novi roman, nadaljevanje Zadnje fotografije  – delovni naslov je Poroka v svetu kapitalizma. Neke vrste socialni roman o svobodi med ljubezensko afero ali zakonom …

Kdo so tvoji literarni heroji?
Zelo preprosto. Philip Marlowe, Matt Scudder, Mikael Blomkvist, nekateri danski in švedski policaji in Romuni: Andrei Mladin (novinar, glavni lik Georgea Ariona), glavni liki mojih avtorjev in seveda isti stari Stelian Munteanu iz moje serije … Nisem ravno skromen.

Kaj bi bil, če ne bi bil pisatelj?
Na to vprašanje nimam odgovora. Sem vse, kar sem si želel: založnik, novinar, pisatelj, fotograf in profesor. Mogoče bi bil odgovor … poklicni popotnik, če kaj takega sploh obstaja … Obožujem potvanja.

Če bi srečal mladega (ali ne tako zelo mladega) pisca – kakšen nasvet bi mu dal?
Beri, beri, piši in spet beri!

Hvala, Bogdan!
Ni zakaj, Renato…

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.