Pogovor z Jasonom Beechem

Naš najnovejši gost je Jason Beech, avtor zbirk kratkih zgodb Bullets, Teeth & Fists and Bullets, Teeth & Fists 2 in romanov Moorlands in City of Forts. Obiščite njegov blog Messy Business – Books, Writing, Stuff in kupite njegove knjige.

Jason Beech

Pozdravljen, Jason, povej nam kaj malega o sebi.
Odraščal sem v Sheffieldu v Angliji, v Združene države pa sem odšel z diplomo iz zgodovine, ki jo goreče uporabljam kot nogometni trener. V svojih dvajsetih sem napisal roman, ki je za v smeti, in drugega, ki sem ga objavil – ki ga obožujem -, a ga ne bi smel objaviti, in vse drugo, kar je zunaj in na kar sem ponosen.

Kdaj si odkril, da si pisatelj?
Ko mi je prvo zgodbo objavila spletna revija The Flash Fiction Offensive, kasneje pa Shotgun Honey. Vedel sem, da mi bo šlo, če bom pilil.

Je selitev iz Anglije v ZDA kakor koli vplivalo na tvoje pisanje?
Je. City of Forts sem v izvirniku postavil v Yorkshire, otrok pa je potem zvenel po ameriško, zato sem jo prestavil v Združene države. Paziti moram na izraz “nakupovalni voziček”. Zdaj pa pišem nekaj, kar se dogaja v Sheffieldu, čeprav sem to najprej postavil v ZDA. Da si zapomnim jezik in držo, moram precej garati. Ujet sem med dve kulturi. Zapleteno je.

Kako je videti tvoj tipični delovni dan?
Vstanem in počim z bičem, da gre hčerka pravočasno v šolo. Potem se sprehodim, da ostanem sproščen, če le gre. Grem nazaj, zapravim dobre pol ure, zatem pa napišem vsaj tisoč besed. To lahko traja eno uro, včasih pa tudi dve ali več. Potem napišem kratek oris za naslednji dan. Nato se pripravim na večerno službo, se utrujen vrnem domov, pogledam TV z ženo in berem v postelji, dokler me ne zmanjka. Taki dnevi mi grejo na živce.

Imaš kako rutino ali zanimiv obred, da poženeš ustvarjalne sokove?
Preden začnem, berem ob skodelici čaja. Lahko so novice, malo leposlovja ali kaj zgodovinskega. Ampak nekaj moram prebrati.

Imaš novo knjigo, nam lahko kaj poveš o njej?
Tu je nagovor: Truplo v kleti bo Rickyju uničilo poletje. Vse, kar si 13-letni Ricky Nardillo želi, je zabavno poletje, preden se bo zaradi šole spet ločil od prijateljev. Ko pa z Liz padeta skozi tla zapuščene hiše in se iz oči v oči soočita z mrtvim moškim, postanejo vroči meseci nevarni. Mesto utrdb je ime, ki so ga Ricky in njegovi prijatelji dali polkrožni ulici zapuščenih domov na robu Mesta. Kraj, ki leži v senci opuščene tovarne, je njihovo zatočišče pred rjo Mesta, njegovih dilerjev in Dečkov Duhov. A to zatočišče ne traja dolgo. Mrtvec je sprožil bojni pohod gangsterjev. Mož Tarantela bi rad izvedel, kako je izginil njegov človek. In za svoje namene bi rad izrabil Mesto utrdb. Ricky, Liz, Bixby in Tanais se ne nameravajo predati brez boja – in morda se bodo s pomočjo Floyda, gospoda Vala in njegovega sina Charlieja osvobodili napadalcev. Mesto utrdb je temna kriminalna drama o odraščanju, kjer je vsaka cesta in stranska ulica polna nevarnosti.

* * *

Želel sem si, da bi knjiga imela vzdušje prostega teka mojega otroštva, ko si lahko enostavno postopal po ulicah in cestah v Sheffieldu. Mesto se je takrat zdelo kot morje opeke zrušenih tovarn, kjer je bil star bife kot ladja v turobnem oceanu. To sem samo prestavil v ameriško mesto in dodal ogromno temačnosti, ki je sam nisem poznal.

Roman ali kratka zgodba? Kaj ti je ljubše?
Pravkar sem prebral fantastično zbirko kratkih zgodb The Uncanny Valley – Tales from a Lost Town, ki je najbolj čudna stvar, kar sem jih kdaj bral, ampak mi je bila všeč. Mislim, da si jo bom priskrbel v mehki vezavi. Všeč mi je bila Super Hero v izdaji Beat to a Pulp, pa American Death Songs Jordana Harperja in Unquiet Dreams Kate Laity. Fantastične stvaritve, v katere se potopiš.
Če pa je roman dober, potem se je super izgubiti v njem. American Tabloid Jamesa Ellroya je moja najljubša knjiga kriminalnega leposlovja. Od nje me je bolel trebuh kot pri gledanju Breaking Bad. Raje pišem romane, ko sem že par tisoč besed globoko, a ko veš, da si napisal dobro kratko zgodbo, je to tako dobro, kot če bi pisal roman.

Tiskana ali eKnjiga?
Oboje. V glavnem eKnjige, a če so mi zares všeč, potem kupim tiskane.

Kdo so tvoji literarni heroji?
James Ellroy, Iain Banks. Sicer hodita okoli riti v žep, ampak vse je dobro.

Kako pomembni so družbeni mediji za promocijo tvojega pisanja in mreženje z drugimi pisci, bralci, …?
Življenjsko. Ne vem, če prodajo tono knjig, ampak tako sem spoznal nekaj zares vrhunskih ljudi. Zdaj jih moram srečati še v gostilni na pivu.

Kaj imaš trenutno na mizi, če ni skrivnost?
Lanske davčne obrazce, par hčerkinih igrač, ki ne bi smele biti tu, čajni obroč in šal, ki mi ga je lastnoročno spletel otrok.

Nasvet za mladega pisca, ki šele začenja?
Spoznaj druge pisce in poslušaj druge kurce. In ne objavi prvega romana. Ne objavi ga, za božjo voljo. Objavi raje drugega.

Hvala, Jason!

One Comment

on “Pogovor z Jasonom Beechem
One Comment on “Pogovor z Jasonom Beechem
  1. Pingback: Pogovor z Jasonom Beechem – Renato Bratkovič

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.