Pogovor z Robertom Uttarom

Naš najbovejši gost je Robert Uttaro, avtor izjemno pomembne knjige – To the Survivors: One Man’s Journey as a Rape Crisis Counselor with True Stories of Sexual Violence. Dela kot krizni svetovalec žrtvam posilstev, javni govorec in socialni vzgojni delavec. Knjiga je posvečena vsem, ki jih je zaznamovalo spolno nasilje, del izkupička od prodaje pa bo podarjen kriznim centrom za žrtve posilstev. Obiščite njegovo stran, knjigo pa lahko kupite tukaj.

Robert Uttaro

Robert Uttaro


Pozdravljen, Robert, povej nam kaj o sebi, prosim.
Sem avtor, javni govorec in nadomestni učitelj. Rad poslušam glasbo, učim in se ukvarjam s športom, kuham za druge in molim. Eno mojih najljubših opravil je sproščanje s svojimi najdražjimi in uživanje dobre hrane in vina. Rad pa tudi samo sedim in poslušam glasbo ali gledam koncerte v živo.

V uvodu h knjigi praviš, da v njej ne gre za statistiko. Kako si uspel prepričati žrtve posilstva in spolnega nasilja, da so ti zaupale svoje zgodbe in njihovo objavo?
Ženske, moške in enega transspolnega moškega sem vprašal, če bi z mano delili svoje zgodbe za knjigo To the Survivors. Opisal sem jim idejo knjige in jim razložil, da verjamem, da bi se njihove besede povezale z drugimi na pomenljiv način. V vsako osebo sem verjel, preden so govorile z mano. Zagotovil sem jim tudi, da bodo na koncu svoje zgodbe dobili v potrditev. Vse, kar se je zgodilo, je bilo na njihovem urniku in po njihovi izbiri. Med procesom sem dal vsakemu od preživelih udoben prostor z želenimi nastavitvami in obliko. To je še posebej pomagalo nekaterim, ki o svojih izkušnjah niso nikdar poglobljeno ali pa sploh govorili. Nazadnje sem se potrudil, da bi bilo vse karseda udobno in varno. Vsi so se počutili dovolj prijetno in so mi dovolj zaupali, da so z mano delili vse, kar je v To the Survivors, in hvaležen sem jim, da so.

To the Survivors

To the Survivors


Kako družba na splošno obravnava žrtve posilstev? Včasih se zdi, da ljudje mislijo, da si je žrtev to zaslužila?
Več ljudi bi morali aktivno verjeti in prisluhniti tistim, ki so žrtve/preživeli posilstvo. Nekateri ljudje žrtve/preživele neverjetno podpirajo in bi naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi jim pomagali. Mnogi ljudje bi lahko bili fantastični svetovalci, če bi se tako odločili, ker imajo veliko srce in bi resnično radi pomagali ljudem, ki so bili posiljeni ali posredno prizadeti. Je pa veliko ljudi, ki žrtvam/preživelim ne verjamejo, in pa preveč takih, ki žrtve/preživele za to, kar se jim je zgodilo, krivijo. To povzroča resno škodo. Pomisli za trenutek. Pomisli na osebo, ki je bila posiljena. Pomisli na njeno bolečino in trpljenje. Zdaj pa pomisli, kako težko je z nekom o tem govoriti. Predstavljaj si, da ji posameznik, s katerim je spregovorila o tem, ne verjame. Pomisli na osebo, ki ne sočustvuje in dejansko posredno namiguje na krivdo preživele ali jo celo odkrito obtožuje, ker je bila posiljena, kot da je iz nekega bolnega razloga sama kriva. Pomisli, kako mora to boleti. Pred kratkim sem srečal najstnico, ki je bila posiljena, njena lastna mati pa jo za to krivi. Tragično je, da mati z njo sploh ne govori več. Pomisli, kako ta punca trpi. Več ljudi bi moralo verjeti, prisluhniti, ne pa obsojati in kriviti žrtev/preživelih. To bi njihova življenja spremenilo v pozitivno. Zaradi tega je poglavje “Victim Blaming” v To the Survivors tako pomembno. Upam in molim, da žrtvam/preživelim pomaga globoko ponotranjiti, da travma, ki so jo izkusili, ni njihova krivda. Nikdar ni.

Kaj misliš o ljudeh, ki zagrešijo posilstvo, kako bi morali obravnavati njih?
Ko pomislim na ljudi, ki zagrešijo posilstvo, občutim jezo in gnus. Mislim, da bi vsi posiljevalci, morali na dolgo zaporno kazen, čeprav vem, da se to ne bo nikdar zgodilo. Mislim, da bi nekatere na tem planetu morali zapreti do konca življenja. Vseeno pa se nekateri, ki so zagrešili posilstvo, tudi spremenijo. Na koncu, verjamem, je resnična pravičnost pri bogu. Posilstvo povzroči veliko bolečino in uničenje telesu, duhu, srcu in duši. Tisti, ki trpijo, bi po mojem morali misliti na Jezusovo pridigo na gori:

“Blagor ubogim v duhu,
zakaj njih je nebeško kraljestvo.
Blagor žalostnim,
zakaj ti bodo potolaženi.”

Včasih pisce vprašam, kakšno je njihovo poslanstvo – zabavati bralce, jih kaj naučiti ali jim pomagati narediti svet lepši … Kakšno je tvoje poslanstvo pisca?
Moje poslastvo je, da kot pisec govorim o določenih resnicah in ljudi vzpodbujam k razmišljanju in čutenju. Pomembno mi je, da kot pisec pomagam tistim, ki trpijo, izobražujem neizobražene in izzivam nekatere napačne in boleče filozofije o tem, kako naj bi se odzivali na pogostost spolnega nasilja. Upam, da bom omogočil upanje ter skozi bolečino in uničenje posilstva in zla pokazal pogled na božjo luč.

Kaj pa Zdravilni kraj iz knjige (ime očitno ni pravo) – kaj je njegovo poslanstvo?
Poslanstvo Zdravilnega kraja je dati preživelim ter njihovim družinam in prijateljem vire, ki jih potrebujejo, da si povrnejo življenje in se začnejo zdraviti. Delo vključuje dvig zavedanja težav, s katerimi se preživeli soočajo, in poskus, da bi ustavili spolno nasilje z zdravljenjem in družbenimi spremembami. To je poslanstvo Zdravilnega kraja: ne verjamem, da bomo ustavili spolno nasilje na tem planetu, dokler bodo obstajala človeška bitja, verjamem pa, da lahko naredimo ogromno za tiste, ki to potrebujejo, če se odločimo.

Kakšen je videti tvoj tipični delavnik?
Sem nadomestni učitelj in delam z otroki od vrtca do dvanajstega razreda. Predkratkim sem imel srečo, da sem dobil dolgotrajno nadomeščanje učitelja telovadbe od vrtca do osmega razreda. Tipični delovni dan pomeni, da pridem v šolo in zagotavljam, da se otroci zabavajo, kolikor je mogoče, medtem ko jih istočasno učim spretnosti in zagotavljam njihovo varnost. Po šoli pa sem v drugi službi v drugi telovadnici, učim kreativno pisanje ali pa nadaljujem s širjenjem knjige To the Survivors in pridobivanjem novih govorniških/vzgojnih dogovorov.

Se ti družbeni mediji zdijo relevantni pri dviganju zavedanja spolnega nasilja?
Se, a treba je več človeške interakcije na štiri oči. Zame osebno so družbeni mediji koristni za dvig zavedanja pri ljudeh, ki jih ne bom nikdar srečal. Glede tistih, ki pa jih srečam, sem dosegel večji učinek, ko sem prispeval k procesu zdravljenja tistih, ki so preživeli posilstvo, in njihovih bližnjih z osebnimi srečanji, delavnicami in s skupinskimi razpravami. Mislim na Jezusa, njegovo službo in kako ljubi vse in bi vsem pomagal. Posredujemo to, kako je učil toliko ljudi, jih poslušal, zdravil in izzival verske in politične avtoritete svojega časa. S svojimi besedami in bitjem je ozdravil in globoko navdihnil mnoge ljudi. Novice o njem so se širile hitro in se še danes. Skušam biti podoben in pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo, učiti druge in tudi navdihovati. Zelo se trudim prisluhniti ljudem in jim pomagati, kot vem in znam. Bog nam daje zmožnost, da drugim pomagamo zdraviti druge in širiti lepa sporočila po svetu, če se le odločimo za to. Jezus o tem govori v svojih evangelijih. Tako je zame osebno človeška interakcija pomembnejša od družbenih medijev.

Kaj je trenutno na tvoji delovni mizi?
Sveto pismo, dva molitvenika, dve sveči, šop peres in svinčnikov in dva kamna z duhovnim pomenom, ki sem ju dobil v dar: enega iz Medjugorja v Bosni in Herzegovini in enega iz New Jerseya v Združenih državah.

Kdo so tvoji literarni heroji?
Nimam jih kot takih. Name so vedno bolj vplivali glasbeniki kot pisci. Več časa posvetim poslušanju glasbe kot branju. Vseeno pa je v mojem življenju veliko knjig imelo pomembno vlogo. Nekateri moji najljubši avtorji so Immaculée Ilibagiza, Marilyn Manson in Biola Olatunde.

Kaj bi svetoval komu, ki se šele začenja ukvarjati s pisanjem?
Piši, piši in še več piši. Ne skrbi, kje in kako začeti. Nujno je, da nisi živčen, da se ničesar ne bojiš in da ne dovoliš, da bi te ustavili kakršni koli zamaški, ki jih doživiš. Piši iz srca. Verjemi vase in v svoje sposobnosti, in ne nehaj pisati, če imaš željo po pisanju.

Hvala ti, Robert!
Hvala tebi, Renato. Govoriti s tabo je blagoslov.

Leave a Reply