Pogovor z Waynom C. Longom

Naš zadnji literarni gost je Wayne C. Long – kljub “dolgemu” priimku piše kratke zgodbe. Izdal je štiri zbirke DolgihKratkihZgodb (Zgodbe z robov, Blesk v roki, Paša za oči in Kjer je več manj) in Počasen ples, samostojno kratko zgodbo, ki jih vse najdete na Amazonu. Ima prijeten prostorček na spletu, ki se imenuje LongShortStories, kjer lahko najdete informacije o njem, brezplačne primerke njegovih del in povezavo na njegov blog.

Wayne C. Long

Pozdravljen, Wayne! Lepo je, da si tukaj. Se lahko na kratko predstaviš našim bralcem?
Zdravo, Renato, hvala, da si me povabil. Sem ameriški pisec kratkih in mikro zgodb. Rodil sem se v Chicagu, v Illinoisu, zdaj pa z ženo Diane živiva v Wisconsinu. Oba sva diplomirala na Univerzi v Severnem Illinois in imava dva poročena otroka (sina in hčerko), sedemletno vnukinjo in desetmesečnega vnučka. Ko sem se zgodaj leta 2003 upokojil po uspešni karieri v prodaji in trženju na področju okoljskih storitev, sem začel pisati pofesionalno.
Morda pa bodo tvoji bralci dobili boljši občutek o meni, piscu, iz odlomka s strani “O avtorju” na moji spletni strani LongShortStories, ki si jo omenil:
Wayne C. Long je digitalni pripovedovalec zgodb.
Izjava njegove samooklicane misije je “BODI, kar želiš videti!”
Njegov portret profesionalnega pisca kratkih zgodb:
Najpre in predvsem – bralec
Posameznik brez strahu.
Profesionalni poslušalec z navito domišljijo, ki je sposoben življenjsko kompleksnost prevesti na bucikino glavo.
Multitalentiran, multidimenzionalen, a osredotočen kot rubinast laser.
Učenec teorije, da “se nič ne zgodi do končne ureditve”.
Socialni anarhist, prikrit moralist, fanatični borec za pravice zatiranih, goreč podpornik neodvisnih mislecev od vsepovsod.
Služabnik, ki ga je vredno najeti.
Ljubitelj živali in ironije.
Močno prizemljen v klasiki, a sposoben sleči prisilni jopič komercialne razvrščanja v žanre.
Zdravilec in popravljalec prekrškov.
Čuvaj pradavnih resnic.
Kozmični inženir in sodobni alkimist, sposoben spremeniti redek zrak v svinčeno resnico z enim udarcem s tipko.
Autsajder s perspektivo insajderja.
Nadarjen videc, ki lahko iz veličastne glasbe krogel zdestilira eno samo super bas linijo z ulice, ki odmeva povsod v donečih srcih željnih bralcev.
Nekdo, čigar čutno zaznavanje je izčiščeno v visoko umetnost.
Mentalni filmar.
Čuvaj umetnikove sklede in svetega ognja.
Ljubimec besed.
Vojak ljubezni.
Prerok, pogosto nedobrodošel v lastni deželi.
Prvi odzivnik na Sanjski svet in menjalnik oblik, ki se ne stara.
Šaman svojega plemena.
Tisti, ki serje drugim, ki serjejo.
Nekdo, ki niti za nanosekundo ne verjame prežvečenemu urbanemu mitu, da je kratka zgodba mrtva.
In mogoče, mogoče še zadnji pri zdravi pameti v svetu, ki je grozljivo ponorel …

Kako/kdaj si začutil potrebo po pisanju?
V šestdesetih sem bil blagoslovljen s čudovito srednješolsko učiteljico kreativnega pisanja, gospodično Webster. V mojem delu je videla “nekaj”, kar je takrat vzpodbujala in hvalila. Zelo sem ji hvaležen.

Kako vidiš pisca? Kot nekoga, ki se zna povezati z ljudmi, tako da jim ponudi pobeg v svet, ki si si ga izmislil ali bolj kot človeka s poslanstvom, da ustvari lepši svet?
Pravzaprav ga vidim na oba načina, Renato. Izziv, v katerem najbolj uživam, je, ustvariti postavitev zgodbe, ki potegne bralca in ga porine v akcijo. Dodatno skušam iskati teme z družbenega roba, bisere, o katerih ne želi nihče pisati in jih je sploh potrebno postaviti pod žaromet. Teme kot brezdomstvo, duševne bolezni, post-travmatski stres pri vojakih, zloraba otrok in cela paleta zadev, ki so tako pozitivne kot negativne. Glede na stanje, v katerem je svet danes, imam več kot dovolj tem za pisanje.

Ali tvoje delo navdihuje bolj resnično življenje ali ga bolj poganja domišljija in opazovanje?
Imam živo domišljijo in naučili so me umetnosti aktivnega poslušanja. Temu dodaj kinematično natrenirano oko uma in moj edinstven pogled na svet in dobiš bistvo DolgihKratkihZgodb.

Veliko raziskuješ, preučuješ in načrtuješ? Imaš svojo “metodo”?
Renato, VELIKO raziskujem po spletu, da bi lahko ujel bistvo ljudi, krajev in stvari, ki jih vcepljam v svoje zgodbe. Ne skiciram, imam pa v glavi jasen pogled na to, kakšne bodo videti stvari na strani. Ker sem radioamater z licenco že petdeset let, zelo dobro poznam geografijo in kulture sveta in ker sem intenzivno prepotoval vseh petdeset držav in več kot dvajset dežel, mi to zagotovo pomaga pisati realistične zgodbe.

Vidiš Twitter in Facebook v glavnem kot produktivno orodje pisca ali samo kot način, kako zapraviti čas brez pisanja?
Imam račun tako na Facebooku kot na Twitterju in oba uporabljam za strateško promocijo svojega pisanja. Ker sem izučen Prodajnik in marketingar, vem, kako uporabljati ta orodja modro in hkrati usklajevati zabavno stran Facebooka in Twitterja. Seznam mojih prijateljev na Facebooku je namenoma kratek (okoli 60) in vse sem izbral modro zaradi njihovega znanja in zanimanja za pisanje in glasbo. Ti, Renato, si eden teh cenjenih FB prijateljev.
Moja mama je bila klasično izobražena pianistka in zaradi nje cenime vse žanre glasbenega izražanja. To izkoriščam za boljšo izkušnjo FB in vse vsakodnevno zbrane v moji osebni “sobani” z izborom najprimernejše YouTube glasbe glede na priložnost. Potem občasno ponudim nekaj malega pisanja o družbenih temah in morda naredim vsake toliko kaj malega tudi za lastno promocijo. To je občutljivo ravnovesje in mislim, da imajo moji prijatelji radi, kar izkusijo tukaj.
Mimogrede, uporabljam tudi profesionalne storitve knjižne promocije na Twitterju za promoviranje svojega dela in usmerjanje navdušenih bralcev kratkih zgodb na svojo Amazonovo stran za naročanje knjig. Izjemno cenim, kadar moji prijatelji na Twitterju objavljajo moje tweete o meni in moji karieri pisca.

Kako bi opisal svoj slog?
Pišem več žanrov kratke proze in lahko trdim, da sem tekom let razvil čisto svoj žanr, ki me poistoveti kot lastnika blagovne znamke DolgihKratkihZgodb.
Trudim se dati svojemu bralstvu vrhunsko kratko prozo, napolnjeno z verjetnimi liki in ustreznim dogajanjem. Predvsem pa sem osvojil moč besedja, s katerim svojim zgodbam vcepim prave podobe. Podobe, ki vzburjajo vseh šest čutov bralca. Dejansko pa gre pri pisanju odličnih kratkih zgodb za izbiranje ravno pravih besed, da bi zbudili tisti občutek, da “je več manj”, ki ga vsa odlična kratka proza potrebuje. Pri mojih zgodbah gre pogosto za leposlovje, črni humor, družbeno satiro, vojaško prozo, znanstveno fantastiko, teme odraščanja in celo romantike.

Si osredotočen predvsem na kratko zgodbo ali lahko pričakujemo tudi daljša dela, recimo novelo ali roman?
Pred časom sem se zavezal k izčrpnemu raziskovanju kratke zgodbe in k negovanju njene prihodnje rasti kot edinstvene umetnostne zvrsti. Do zdaj sem v digitalni obliki izdal več kot 100 kratkih in mikro zgodb za svoje globalno bralstvo, ki to ceni.

Kdo so tvoji literarni heroji?
Ah, Edgar Allan Poe, seveda. Annie Proulx, Benjamin Percy. Alice Munro. Mojster kratke zgodbe ameriški Indijanec Sherman Alexie. In mnogi vojaki pisci, ki so živahno delili z nami resnične boje.

Na čem trenutno delaš?
Pravkar zaključujem noir serijo v petih delih, postavljeno v južno Luisiano. Slabi tipi so zelo slabi, dobri pa prav tako! Kmalu bo na Amazonu kot serija e-knjig.

Lahko daš kak nasvet za navdahnjene mlade (in ne tako mlade) pisce?
Z veseljem, Renato. Kot sem že omenil, želim negovati kratko zgodbo na vse mogoče načine. Zadnjih nekaj let objavim dvakrat letno Natečaj DolgihKratkihZgodb. Obetavne, nikjer (niti na spletu) objavljene pisce kratkih zgodb vzpodbujam k oddaji svojih najboljših izdelkov po seznanitvi s preprostimi pravili Natečaja. Imamo tri velike nagrade: prva nagrada je profesionalno izdelana spletna stran v vrednosti 800 dolarjev, ki jo izdela naš spletni oblikovalec Eugene Barnes. Druga nagrada je 150, tretja pa 100 dolarjev v gotovini. Srečnim zmagovalcem objavim zgodbe na svojem blogu, da lahko v njih cel mesec uživa ves svet, potem gredo v arhiv, pravice pa se povrnejo avtorjem.
Kot eden od sodnikov na natečaju DolgihKratkihZgodb vidim veliko rokopisov, ki bi lahko bili fantastični, če bi se pisci učili obrti z branjem mojstrov kratke zgodbe. Preveč navdahnjenih piscev piše za trenutno moderno tržišče o vampirjih in zombijih. Jaz pa iščem nekaj tako edinstvenega, da gate trga! Zgodbe z bogatim besednim zakladom. Zgodbe z živahnim dialogom, pravilno postavljenimi ločili in brez slovničnih napak. Obstajajo pravila, ki jih je potrebno upoštevati, če želiš pisati odlično kratko prozo. Ambiciozni pisci si morajo vzeti čas, da se jih naučijo in si izmislijo svoja lastna.
Malomarno bi bilo izpustiti nasvet tvojim bralcem o še enem pomembnem vidiku, ko postaneš profesionalen pisec kratkih zgodb (se pravi tak, ki je dejansko plačan za svoje garanje). Pisanje je posel. Da si lahko rečeš profesionalni pisec, ti mora postati jasno, da potrebuješ petletni poslovni načrt kot vsak poslovnež. Profesionalni pisec mora znati (ali se naučiti) upravljati s časom vsakega dne pisanja, kako svoje delo tržiti in kako upravljati svojo kariero pisanja enako kot literarni agent. Tradicionalno založništvo se danes spreminja tako radikalno, da je pravi denar v samozaložništvu na strani tistih pogumnih novih piscev, ki obvladajo vse, od A do Ž.
Če lahko navdahnjeni pisci dosežejo to, Renato, potem najino ljubo kratko zgodbo čaka res veličastno prihodnost.

Najlepša hvala za tvoj čas, Wayne.

Leave a Reply