WikiFreaks: Seattle, problem imamo!

Primož Trubar

Mladenič z velikim paketom parkira kolo pred pošto in vstopi. Počakati bo moral v dolgi vrsti in vsake toliko živčno preveriti zapestno uro. Pošta se čez dve uri zapre in danes mora poskrbeti še za eno naročilo.

Končno mu prevzamejo paket, zato se požene ven in hop na kolo in …

In ni kolesa!

“Kaj za …”

Gleda okrog in tam, kjer je bilo parkirano kolo, opazi lepo zložen kos papirja. Pobere ga, na njem pa je sporočilo, napisano s črkami, izrezanimi iz raznih časopisov in revij: “Dragi g. Bezos, imamo vaše kolo – če ga želite nazaj v enem kosu, potem boste morali napraviti naslednje …”

* * *

Prvo knjigo sem na Amazonu kupil davnega leta 1996 – pravzaprov jo ja zame kupil kolega, ki je takrat edini imel VISA kartico. Bila je knjiga o programu za 3D modeliranje in animacijo, ki je nisi mogel dobiti nikjer drugje. Zanimalo me je pripovedovanje zgodb s pomočjo 3D animacije in preživel sem ogromno časa zaklenjen v svoji sobi, bolščal v zaslon, modeliral, slikal teksture, osvetljeval in animiral. Bila je knjiga, ki me je ogromno naučila o 3D in ki je pomenila začetek čudovitega prijateljstva med Amazonom in mano. No, pravzaprav se je od leta 1996 še veliko zgodilo. Dvakrat sem postal oče, zamenjal več služb in področij dela, poskušal to in ono, ostal brez kolesa itd … A na koncu sem se spet obrnil na Amazon. Pred par leti sem dobil iPad in si namestil brezplačni program za branje, Kindle (in kupil ogromno knjig), istočasno pa sem začel tudi pisati prozo, zato se je kmalu porodila ideja, da bi poskusil objaviti svoje zgodbe na Amazonu.

Naučil sem se delati eKnjige in po navdihu Amazonovih Singlov ustvaril “Artizanove Double”, dvojezične kratke zgodbe, ki jih izdajam pri Artizan, oglaševalski agenciji in založbi, ki jo vodim skupaj s partnerji.
Preizkusil sem Kindle Direct Publishing, ki je zelo intuitiven, enostaven in predvsem – brezplačen. Ker sem svojo zgodbo prekonvertiral sam s pomočjo Sigila in Calibrea (dveh fletnih programskih paketov, ki sta tudi brezplačna), se mi ni bilo treba zanašati na pretvornik v KDP, ki napravi eKnjigo iz Wordovega dokumenta.

Pred kakim letom sem izdal Kravato / The Tie, naš prvi Double, prodal nekaj enot in celo dobil par lepih ocen (na slovenskega Bukowskega sem definitivno ponosen). Iskreno: hvala, Amazon, da si mi omogočil izdajo mojega dela.

Ampak na vprašanje KDP, v katerem jeziku je eKnjiga napisana, sem lahko izbral zgolj angleščino (kar je pravzaprav res – druga polovica je dejansko v angleščini).

No, idealist sem in iskreno verjamem, da svet postane boljši, vsakič ko izide nova knjiga. In rad bi bil eden tistih, ki počno prav to – prehod od avtorja samozaložnika do založnika se mi zdi čisto logičen. S tremi avtorji sem sklenil dogovor, da prevedem in izdam njihovo delo. Ena od možnosti so bili Artizanovi Doubli, zato sem prevedel zgodbo enega izmed njih in jo izdal enako kot svojo zgodbo pred letom dni. Začel sem jo promovirati in sem celo nekaj izvodov prodal, ko mi je po dveh tednih pisala podpora pri KDP, da me obvešča, da so “odkrili problem v vaši knjigi”, problem pa je “jezik, ki ga Kindle trenutno ne podpira”.

Odgovoril sem, da svoj jezik podpiram sam – blogam, pišem prozo in prevajam prozo svojih piscev, poleg tega pa njihove platforme ne uporabljam za pretvorbo dokumentov v eKnjige, ker to počnem sam, zato ne potrebujem nikakršne podpore. Povedal sem jim tudi, da že imam eno eKnjigo v slovenščini in angleščini, in vključil povezavo nanjo, če se bodo odločali, ali jo počijo dol (ali pa ne). Zahvalili so se mi za prošnjo za izdajo moje knjige v slovenščini in povedali, da nenehno delajo na širitvi števila podprtih jezikov in naslovov in da so navdušeni, ker sem jim želel ponuditi omenjeni naslov. Povabili so me, naj redno spremljam njihove forume s posodobitvami novih podprtih jezikov.

Reči moram, da je bila moja izkušnja s podporo KDP izjemna – imel sem dve ali tri manjše težave, ki so jih nemudoma odpravili, celo v nedeljo.

Kmalu zatem sem se odločil za eksperiment (ali provokacijo, če hočete) in izdal še dva nova naslova: ali sem znova vtihotapil slovenščino? Lahko stavite, da sem. Spromoviral sem ju in čakal par tednov, da bi videl, kaj se bo zgodilo – jo bodo umaknili, bom še enkrat dobil sporočilo o “problemu v vaši knjigi”? Nič se ni zgodilo.

eKnjigo svojega pisca sem snel in ponovno naložil, a tako preprosto ne gre.

Zato sem se torej odločil, da zaženem peticijo – če mojo prošnjo podpre 500 ali več ljudi, potem mislim, da bi moral Amazon zadevo vzeti bolj resno in razmisliti o podpori slovenščine.

Nekateri mislijo, da sem le užaljen avtor, ampak nisem: še vedno imam tri naslove, ki so kar lepo sprejeti (okej, nisem uspešnica :)). Dobil sem celo pisemsko novico, v kateri mi Amazon ponuja moje lastne knjige v jeziku, ki ga ne podpira.

Kampanjo sem začel kot založnik, ki bi rad izdajal tudi delo drugih.

Nekateri sprašujejo, ali je slovenščina na Amazonu sploh potrebna – jaz iskreno verjamem, da je. So Primož Trubar in njegovi sodobniki dvomili v potrebo ljudi po branju v slovenščini pred skoraj pol tisočletja? Mislim, da ne. Potem tega zdaj ne bi pisal.

Smo priča upadu bralne kulture in naši otroci postajajo nepismeni, samo poglejte, kako komunicirajo na družbenih omrežjih. A v svoje pametne telefone bolščijo ves čas – si ne morete predstavljati, da bi nekateri med njimi brali eKnjige, kupljene na Amazonu?

Naj to pisanje zaključim s svojim pričakovanjem uspeha kampanje. Če je Amazon gepard in drugi založniki gazele, potem sem jaz nadležni komar, ki brenči Jeffu Bezosu v uho, naj vzame naš jezik resno – dva milijona potencialnih kupcev knjig (in drugih stvari) v Sloveniji že ima, mnogi med njimi si želijo kupovati knjige v materinščini. Veliko je tu tudi piscev, ki bi priložnost izdajanja in prodaje knjig na Amazonu objeli z obema rokama. In tudi založniki bi veliko pridobili – proizvodni stroški eKnjig so dobesedno nič, svoje tiskane knjige so že prevedli, uredili in oblikovali, zakaj jih potem ne bi ponudili na spletu?

Gospod Bezos je v preteklosti že naredil nekaj dobrih stvari in verjamem, da jih bo tudi v prihodnosti. Podpora našega jezika bo ena izmed njih.

Leave a Reply